Krabi sva zapustili z grenko-sladkim priokusom. Zadnji večer sva spremljali sončni zahod, prepevali v lokalnem baru, nazdravljali s Changom (najbolj popularno pivo) z Markom, Philipom in Tajko najinih let, katere ime sem pozabila. V sobo brez klime sva prišli sredi noči in v treh urah nabrali 25% energije za naslednji dan. Zjutraj ob 7.15 sva prekleli budilko in z glavobolom na hitro zmetali vse v ruzaka, ob 8:00 naj bi naju pobrali v hotelu in dostavili na Phi Phi. Vsakič, ko sva ekspresno pakirali, da naju pri vhodu hotela ne bo čakal voznik z 10 ljudmi v zadnjem delu pick-up trucka, sva na koncu midve zdolgočaseno sedeli v lobiju, preklinjali tajsko netočnost in čakali prevoz, ki se je pojavil pol ure do uro kasneje kot dogovorjeno. Ob vsakem premiku v drug kraj, sva se trudili oblačila, kozmetiko in tono ostale krame lepo zložiti v ruzaka, ampak po dveh prestavljanjih in neprimernih urah pakiranja, sem bolj kot ne samo metala v ruzak in v naslednji sobi stresla vse ven. Najine sobe so izgledale čudovito, dokler se nisva ''razpakirali''.
Junija sem razmišljala o oktobrskem poletju na Kubi. Opcija, da
grem kar sama, ni prišla v poštev. Najti potovalnega partnerja, pa je, pri vsem
organiziranju, tretja najtežja stvar, prisežem. Sem morila prvi prijateljici,
drugi, staremu prijatelju, sošolki, omenila mamini prijateljici, … neuspešno.
Ampak grem zihr, pa če bo treba, sama. Potovanja so ena redka izjema kjer pomislim, kako lahko bi bilo, če bi imela
fanta, ki bi pač moral zraven, destinacijo bi pa že uskladila, saj mi ni važen
cilj, ampak potovanje in celotna dogodivščina. Počasi sem misel o daljšem potepanju začela vsiljevati
sošolki in zelo dobri prijateljici, s katero sva lansko leto raziskovali
Toskano. Tam sva ugotovili, da sva obe dokaj nezahtevni in nama shajati ena z
drugo ni bilo v breme. (Najti nekoga, ki ga boš gledal noč in dan cel mesec in
ob tem ne boš izgubil živcev, je velik izziv!)
Zali sem natvezila nekaj o absolventskem letu, enkratni izkušnji, ki se ji ne more upreti
in bodočem pomanjkanju časa, saj jo čakajo številne resne ponudbe za redno delo, družinsko
življenje je tako rekoč pred vrati, ... če ne greš zdaj, ne bo šla nikoli! Ni pristala na
Kubo, rekla je, greva na Tajsko. Januarja.