THE CITY OF LOVE. Verona

Spontani izletki so daleč najboljša stvar. V četrtek se zmeniš, v petek na poti prebiraš vodič po izbranem mestu. Na rečeno zelo prometen vikend (neki kolektivni dopusti Italijanov?) smo se po skoraj prazni avtocesti ob zvokih Billaboardove lestvice odpeljali v slikovito ljubezensko mestece, ki te popolnoma prevzame. Verono. Ker smo prispeli bolj proti večeru smo uspeli samo večerjati v neki majhni restavraciji s čudovitim italijanskim vzdušjem in popit en koktejl v centru mesta. Sva pa zato s Tamaro za naslednje jutro nastavili budilko ob 6 uri, da ujameva magičnost sončnega vzhoda ob reki, ki teče mimo mesta. Čeprav sva malo s težavo vstali, sva se kasneje obe strinjali, da je bila to najbolša poteza dneva. Ulice zjutraj so bile prazne. Nikjer nobenega turista, niti domačina. Bile sva pravzaprav same v prečudovitem mestu. Na poti v center sva zavile še v zelen vrt  Giusti in se zaradi Italijanom prezgodnje ure izognili vstopnini, za povrhu pa sva lahko uživale v popolnoma praznem vrtu. Kasneje sva zavili še do Julijinega balkona, se sprehodili čez nekaj uličič in si vsaj od zunaj ogledali areno. Po zajtrku smo oddrveli še do mesta Sirmione in Modene, ki pa me nista tako navdušila. Sicer pa srčkan izlet.