Minil je že več kot dober mesec, odkar sva z Matejem po službi oddrvela proti Dunaju na obisk k Lariski. Dunaju sva se približevala okoli 8. ure zvečer, seveda sva zavila še v Parndorf in do Lariske prišla okoli 22h. Trije objemi, poljubčki in vsi smo spali kot ubiti. Sobota je bila namenjena raziskovanju skritih vrtov, odkrivanju simpatičnih kavarnic, občudovanju neštetih razgledov in obisku živalskega vrta. Ti so postali nekakšen ''must see'' destinacija kraja, v katerem se znajdem kot turist. Dunaj je čudovit, lepši kot sem si ga predstavljala, vendar z malo bolj neolikanimi ljudmi, kot sem vajena, skratka odličen za vikend raziskovanje blizu doma.
Krabi sva zapustili z grenko-sladkim priokusom. Zadnji večer sva spremljali sončni zahod, prepevali v lokalnem baru, nazdravljali s Changom (najbolj popularno pivo) z Markom, Philipom in Tajko najinih let, katere ime sem pozabila. V sobo brez klime sva prišli sredi noči in v treh urah nabrali 25% energije za naslednji dan. Zjutraj ob 7.15 sva prekleli budilko in z glavobolom na hitro zmetali vse v ruzaka, ob 8:00 naj bi naju pobrali v hotelu in dostavili na Phi Phi. Vsakič, ko sva ekspresno pakirali, da naju pri vhodu hotela ne bo čakal voznik z 10 ljudmi v zadnjem delu pick-up trucka, sva na koncu midve zdolgočaseno sedeli v lobiju, preklinjali tajsko netočnost in čakali prevoz, ki se je pojavil pol ure do uro kasneje kot dogovorjeno. Ob vsakem premiku v drug kraj, sva se trudili oblačila, kozmetiko in tono ostale krame lepo zložiti v ruzaka, ampak po dveh prestavljanjih in neprimernih urah pakiranja, sem bolj kot ne samo metala v ruzak in v naslednji sobi stresla vse ven. Najine sobe so izgledale čudovito, dokler se nisva ''razpakirali''.
Junija sem razmišljala o oktobrskem poletju na Kubi. Opcija, da
grem kar sama, ni prišla v poštev. Najti potovalnega partnerja, pa je, pri vsem
organiziranju, tretja najtežja stvar, prisežem. Sem morila prvi prijateljici,
drugi, staremu prijatelju, sošolki, omenila mamini prijateljici, … neuspešno.
Ampak grem zihr, pa če bo treba, sama. Potovanja so ena redka izjema kjer pomislim, kako lahko bi bilo, če bi imela
fanta, ki bi pač moral zraven, destinacijo bi pa že uskladila, saj mi ni važen
cilj, ampak potovanje in celotna dogodivščina. Počasi sem misel o daljšem potepanju začela vsiljevati
sošolki in zelo dobri prijateljici, s katero sva lansko leto raziskovali
Toskano. Tam sva ugotovili, da sva obe dokaj nezahtevni in nama shajati ena z
drugo ni bilo v breme. (Najti nekoga, ki ga boš gledal noč in dan cel mesec in
ob tem ne boš izgubil živcev, je velik izziv!)
Zali sem natvezila nekaj o absolventskem letu, enkratni izkušnji, ki se ji ne more upreti
in bodočem pomanjkanju časa, saj jo čakajo številne resne ponudbe za redno delo, družinsko
življenje je tako rekoč pred vrati, ... če ne greš zdaj, ne bo šla nikoli! Ni pristala na
Kubo, rekla je, greva na Tajsko. Januarja.
Berlin, Berlin! So close but yet so far that I've never been there before. The famous-wall-city was on my ''go to'' list for quite some time now and when the opportunity appeared I wasn't really thinking much if I should go or not, it was an instant yes to the adventure. And yes, we had a blast!
Berlin ZOO is a must for all animal lovers wandering around the city, because it's a home to more than 1,800 animals, including penguins! I haven't seen those before and I fell in love a little bit. Those little water rockets are the cuttest and I wouldn't mind having one at home. :D
Obligatory pictures with the famous Berlin wall paintings
Getting into that Christmas spirit. Chistmas markets are around every corner and the food is so delicious. We tried so many differens things, it looked like we came to the city just to stuff our mouths with burgers, curry-wursts and chocolate. Can't help it, food equals life. ;D
Stone cubes - representing Holocaust Memorial to the murdered jews of europe.
We heard that the Berlin ZOO is getting fluffy new residents next spring. They're black&white and some might say they look like bears :P. So until then, Berlin!.
Vroče-mrzel poletni pozdrav! Vroč, ker zunaj sonce neprijetno greje tudi v senci, mrzel, ker se pod klimo počutim kot cesarski pingvin sredi Antarktike. Moje ''noro'' poletje 2016 sem preimenovala v ''delovno'' in vso poletno zabavo prestavljam na november. Mi je pa v začetku julija uspelo pridrvet do Srbije na najbolj trezen, a hkrati najbolj nor festival na območju Balkana - Exit. Definitivno a place to go za vse ljubitelje številnih glasbenih področij, ki se v 4 dneh zvrstijo na 15 odrih, v prvi vrsti predvsem rock, pop, dance glasbe. Tudi cene so primerne študentskim žepom, a te hitro zavedejo in na koncu ne prideš nič ceneje skozi dogodivščino kot si načrtoval :D. Kar se tiče telefona, je bolje, da ga na začetku festivala namerno pozabiš v kakšni omari, ker so cene klicev in sporočil abnormalno visoke, alkohol in telefon pa težko hodita z roko v roki. Skratka - Exit skupaj z Inmusicem pristaja na ''must go'' listi prihajajočega leta. Kako smo se imeli pa lahko pogledate v videu. :))
Inmusic recap. Hudo :D










